Začetki
Tudi v slovenskih deželah v Avstriji se je v 19. stoletju že široko uveljavila splošna šolska obveznost in so se ustanavljale šole tudi na podeželju. V našem sedanjem šolskem okolišu so bile ustanovljene tri šole: v Slavini, Orehku in Matenji vasi oz. Štivanu.
Leta 1847, torej pred 150-imi leti, je začela delovati šola v Slavini. Za ustanovitev je bil zaslužen predvsem dekan in slavinski župnik Jožef Jurčič. Šola je bila najprej enorazrednica, leta 1855 je postala dvorazrednica in leta 1913 je dobila še tretji razred. V veliko novo poslopje, ki še vedno stoji, se je preselila leta 1891.
Šola v Orehku se je že od svojega začetka leta 1870 povezovala z bralnim društvom in bogato kulturno dejavnostjo v vasi. Prvotna stavba je kmalu postala premajhna, zato so od rodbine Nolli odkupili poslopje, ga popravili in preuredili za šolske potrebe.
V Matenji vasi oz. Štivanu se je pouk začel leta 1871. Za šolo so preuredili poslopje mežnarije in tu je potekal pouk do ukinitve šole.
Pod Italjansko okupacijo
Več kot 60 let je pod Avstrijo živela slovenska šola, italijanska okupacija pa je z Gentiljevo šolsko reformo razred za razredom spreminjala iz slovenskega v italijanskega. Fašistični režim je ustanovil poleg dotedanjih šol še enorazrednici v Selcah in Prestranku. Povsod so poučevali italijanski učitelji in z vso šolsko dejavnostjo so skušali uničiti slovensko zavest in slovenski jezik. Šele s kapitulacijo Italije leta 1943 je bilo konec tuje šole in se je kjub vojni v Matenji vasi in Slavini začel pouk v slovenščini v partizanskih šolah.
Šola na Prestranku
Prestranška šola je nastala s preselitvijo šole iz Štivana septembra 1953. Že isto leto se je vanjo prešolal tudi del učencev iz slavinske šole. Prva učiteljica je bila Irena Gabrenja, ki sta se ji pridužila Janez Vivod in Slava Požar. Leta 1958 ukinejo šolo v Orehku in tudi orehovški otroci začnejo obiskovati šolo na Prestranku. Število razredov se postopno veča, dokler ne doseže popolne osemletke. Šola pridobi vrt in igrišče, izvaja šolo v naravi na otoku Rabu in program male šole.
23.februarja leta 1976 izbruhne požar, ki popolnoma uniči šolsko poslopje.
Novo šolsko poslopje
Po poldrugem letu vožnje v Postojno so se prestranški učenci vrnili na Prestranek.
1.oktobra 1977 je stekel pouk v novi šolski stavbi, ki je bila zgrajena razmeroma hitro zaradi prizadevanj tedanje ravnateljice Vere Brgoč, krajanov in Občine Postojna.
19.decembra istega leta je v šoli zaživela celodnevna šolska organizacija (COŠ). Začele so se številne nove dejavnosti, ki so ponesle glas o šoli po vsej Sloveniji, pa tudi burile duhove v ožjem in širšem okolju.
Slavnostna otvoritev šole, vrtca in telovadnice je bila 18.februarja 1978.
Naslednjo leto je zaživela prvič v občini šola smučanja na Mašunu, leta 1982 se je začelo računalništvo, šola se je povezovala z delovnimi organizacijami in gostila pionirje iz vse Slovenije …
Gradnja nove šole in vrtca
V šolskem letu 2011/2012 se je začela gradnja nove šole in vrtca na Prestranku na prostoru, kjer je stala 34 let stara prejšnja zgradba. Takoj po koncu pouka smo izselili vso šolsko in vrtčevsko opremo v šolsko telovadnico, ki ostaja ob gradbišču. Začela se je rušitev in nato izkop za novogradnjo. Sedaj že rastejo temelji in stene.
Od 1. septembra 2011 smo izvajali program šole in vrtca na treh nadomestnih začasnih lokacijah:
- v prostorih stare osnovne šole v Slavini za vrtec in prve tri razrede,
- na Osnovni šoli Antona Globočnika Postojna za 4. in 5. razred,
- na Osnovni šoli Miroslava Vilharja Postojna za razrede od 6. do 9.
Novo šolsko poslopje – drugič
- Po poldrugem letu vožnje v Postojno in Slavino so se prestranški učenci ponovno vrnili na Prestranek.
- 1. septembra 2012 so se v nove prostore najprej preselili otroci iz 4 oddelkov vrtca, 2. januarja 2013 pa so jim sledili še šolarji. Sedaj poteka pouk v novi, sodobno opremljeni šolski stavbi, ki je bila v celoti zgrajena s sredstvi, ki jih je zagotovila Občina Postojna.
- Slavnostna otvoritev šole in vrtca je bila 21. junija 2013.
- In kot je zapisala nekdanja ravnateljica Magda Jakin Černe, gonilna sila projekta: »V zapis o novogradnji sodijo tudi vsi, ki so v dolgem času načrtovanja in razmeroma kratkem času gradnje omogočili uresničitev strokovno in finančno zahtevnega projekta. Bojim se, da bi pri naštevanju zagotovo koga izpustila, saj jih je bilo res veliko. Vsem izrekam iskreno zahvalo in verjamem, da skupaj občutimo zadovoljstvo ob opravljenem delu.«
Podatki o zgodovini šole so vzeti iz raziskovalne naloge Šola nekoč in danes, ki so jo v šolskem letu 1994/95 izdelali ečenci takratnega 7. razreda pod metorstvom Katje Rogelja in iz sestavka z naslovom Iz življenja in dela osnovne šole “25. maj v Prestranku” Vere Brgoč v drugi knjigi Ljudje in kraji ob Pivki.
