Spoštovani otroci, starši, zaposleni,
Prebudili smo se v jutro, ko vsi ostajamo doma. Učenci, učitelji, vzgojiteljice in njihove pomočnice, ostali zaposleni na šoli, prenekateri starši … V tem trenutku, ko se življenje na ulici ustavlja, naj bo vsem nam na prvem mestu predvsem skrb za lastno zdravje in življenje. Tako za nas, kot za vas, je to posebna situacija. Pred nami je nova, vsem nam neznana preizkušnja.
Ne vem, koliko časa bomo doma. Bojim se, da dlje, kot nam je bilo sprva rečeno.
Med prebiranjem vseh idej in raznih rešitev slovenskih ravnateljev, kako obdržati pedagoški proces živ, se mi je dobra zdela tale misel ene izmed ravnateljic:
»Kolegica iz Italije je povedala, kako je njeno 10-letno hčerko zajelo malodušje in potrtost po enem mesecu, ko učitelji niso kontaktirali z učenci (nekateri so vsaj malo).
Mislim, da smo učencem v oporo, če jim kaj napišemo, damo kakšno zanimivo nalogo. Nenazadnje pa spletne učilnice niso, vsaj za učence višjih razredov, neznana stvar. V petek in med vikendom smo pedagoški delavci šole namenjali veliko časa pogovorom, izmenjavi izkušenj, kakšne naloge naj učencem posredujemo: kratke, zanimive, povezane z življenjem. Za začetek … da ne izgubijo motivacije.«
Tudi naši pedagoški delavci med vikendom niso počivali. Pripravljali so spletno okolje, urejali snov in izbirali naloge. Na razpolago za vaša vprašanja vam bodo vse delovne dni po e-mailu praviloma med 10. in 11. uro dopoldan, nekateri tudi po telefonu. Tako bo od danes naprej do vrnitve v našo šolo.
Po naravi sem optimist. Večni optimist. Verjamem, da bomo skupaj sprejeli izziv ter s skupnimi močmi zmogli in naredili največ, kar lahko v danih okoliščinah.
Goran Uljan, ravnatelj
