Učenci 6. in 7. razreda so odšli na Vojsko v šolo v naravi. Vsak dan nam pošljejo vtise in dogodivščine. Le te bomo sproti objavljali v nadaljevanju prispevka.
Ponedeljek, 16.6.2014
Zjutraj smo se polni pričakovanj dobili pred šolo. Do Vojskega nas je čakala dolga vožnja po vijugasti poti. Ko smo prispeli smo v jedilnici pojedli malico in dobili navodila. V sobah smo pripravili postelje in svoje stvari pospravili v omare. Odšli smo na krajši sprehod in se vrnili za kosilo kjer so nam razložili potek tega tedna. Nato smo v sobah imeli počitek. Čas smo si krajšali z namiznim tenisom, kartami in drugimi igrami. Po počitku smo raziskovali potok Gačnik. Našli smo razne živali, kot so pijavke, paglavci, rakci in mnoge druge. Prisotnost nekaterih živali nam je potrdila, da je voda v potoku zelo čista. Po vrnitvi smo imeli počitek in večerjo. Ob 19:15 smo imeli zelo zabaven kviz, v katerem smo tudi zmagale. Nato smo se uredili za spanje, imeli še malo prostega časa in se odpravili spat.
Maruša Požar, Aleksandra Nunič, Nina Mislej in Nina Ćirić.
Torek, 17. 6. 2014
Danes zjutraj smo se zbudili polni novih pričakovanj. Najprej smo odšli na jutranjo telovadbo. Nato smo pojedli zajtrk in odšli na 10 km dolgo pot do partizanske tiskarne Slovenija. Tam so nam razkazali stare izvode časopisa, tiskalne stroje… Pokazali so nam tudi, kako so med vojno tiskali. Natisnili so nam spominski letak. Ob prihodu v dom smo bili zelo utrujeni, zato smo z veseljem pojedli dobro kosilo. Po kosilu smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je odšla plezat na umetno plezalno steno pred domom, druga skupina pa si je odšla ogledat živali v naravoslovno učilnico CŠOD. Videli smo legvana, Ameriškega goža, paličnjaka, želve, nekaj glodalcev… Nato sta se skupini zamenjali. Po večerji smo imeli večerne animacije, kjer smo se zabavali in tudi precej nasmejali. V teh igrah smo sodelovali skoraj vsi. Nato smo se stuširali, ogledali nogometno tekmo ter utrujeni odšli spat.
Martina Gojić, Vita Debevec in Ajda Potočnik
Sreda, 18. 6. 2014
Od včerajšnjih večernih dejavnosti smo se zjutraj le s težavo zbudili. V življenju ne dobimo vsega kar si želimo, zato smo se odpravili na jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo se odpravili proti naravni plezalni steni in tam preživeli dopoldne. Medtem, ko so nekateri plezali, smo se ostali igrali razne družabne igre. Med prostim časom smo se skupaj družili in zelo zabavali. Popoldne smo se ukvarjali z orientacijo in spoznavanjem gozda. Naučili smo se orientirati v naravi in določiti strani neba na različne načine. Izvedeli smo veliko o iglavcih ter strupenih in zdravilnih rastlinah, nekatere med njimi so tudi zelo redke in zaščitene. Večer pa smo preživeli ob tabornem ognju in peki hrenovk. Nekaj učencev se je pomerilo z učenci z druge šole v raznih ekipnih športih. Po končanem večernem programu so si nekateri ogledali nogometno tekmo svetovnega prvenstva.
Učenke 6. razreda
Četrtek 19. 6. 2014
Zjutraj smo odšli na sprehod do smučišča, kjer smo imeli jutranjo telovadbo. Po telovadbi smo pozajtrkovali in si sami pričeli delati kosilo ( Idrijske žlikrofe ), za katere smo se zelo potrudili. Izkazalo se je, da so zelo okusno kosilo. Po izdelavi žlikrofov smo se nekateri učili streljati z lokom, drugi pa so imelina učno uro. Nato sta se skupini zamenjali. Po kosilu nas je čakal počitek in druženje. Ko smo se nekoliko odpočili, nas je čakal še orientacijski tek. V jedilnici smo dobili navodila in pripomočke. Obhodili smo kar velik del Vojskega in naš učitelj nas je pričakal na cilju in zabeležil doseženi čas. Sledila je še zanimiva družabna igra, pri kateri je še posebej prišlo do izraza timsko delo. Po večerji se je vsaka soba predstavila v neki točki. Nekateri so plesali, peli, igrali, odigrali skeč, vedeževali, sestavili pesem pa še kaj bi se našlo. Proti koncu večera nas je čakala še zaključna zabava, kjer smo plesali in peli ter se imeli zelo lepo. Nekateri so že začeli pakirati za pot domov.
Luka Vadnjal, Kristjan Deželak in Tristan Blažek
Petek, 20. 6. 2014
Zjutraj smo namesto rekreacije napravljali prtljagi in se s tem prav tako razmigali. Po zajtrku smo otovorjeni pred domom poslušali še zadnja navodila in prejemali pohvale za opravljene dosežke. Kmalu je prispel avtobus, ki nas je odpeljal do Idrije. Tam smo obiskali mestni muzej, kjer smo dobili nekaj zanimivih informacij o živem srebru, rudarstvu, idrijskih čipkah … Nato smo malicali in imeli pol ure prosto, kar smo izkoristili za nakup sladoleda in obisk kake manjše trgovinice. Malo pozneje smo si ogledali Divje jezero, katerega globine nihče ne pozna. Z reko Idrijco ga povezuje najkrajša slovenska reka Jezernica (55 m), katere zanimivost je tudi ta, da njen tok ob močno narasli Idrijci spremeni smer. Kmalu smo se utrujeni in polni zanimivih vtisov vrnili domov.
Linda Vehar, Taša ČiriĆ, Nadija Perenič
Na zaključnem večeru so učenci predstavili svoje sobe, cimre in doživetja iz šole v naravi. Vsaka soba je pripravila svojo predstavitev. V nadaljevanju si lahko preberete tri tako nastale pesmi.
Taša Ćirić, Nadija Perenič & Linda Vehar:
ŠOLA V NARAVI – VOJSKO
Ta teden bili smo v šoli v naravi,
meni bo vedno ostala v glavi.
Delali smo vse mogoče,
ampak ne skoraj vse,
kar se nam zahoče.
Učitelji na Vojskem
so nas mnogo naučili,
bili so prijazni, potrpežljivi
in tudi zelo marljivi.
Preizkusili smo se
v vseh mogočih športih
in na naših koncih bi rekli,
da delamo vse sorti.
Eni učitelji so poskrbeli za šale,
drugi za red in disciplino…
Skratka,
vsak je poskrbel,
da smo se imeli fino.
Anuša Čelhar, Sara Malneršič & Maruša Perenič:
ŠOLA V NARAVI – VOJSKO
Čeprav smo zjutraj le s težavo vstali,
z avtobusom kmalu smo odpotovali.
Na avtobusu bil je dolgčas pravi,
zato je vsak prispeval k zabavi.
Ko enkrat na Vojsko smo prišli,
vsi v šoku smo bili.
Sobe že v letih so bile,
a kmalu privadili smo se.
Res je, da smo dosti hodili v klanec
in nam je prvo noč probleme delal spanec,
smo vseeno dobro se imeli
in veliko lepega doživeli.
Vita Debevec, Martina Gojić & Ajda Potočnik:
ŠOLA V NARAVI – VOJSKO
Nam se ni ne plesalo ne pelo,
pa smo kar v pesmi povedale,
kako se je vse skupaj začelo.
Bilo je neko jutro posebno…
Ampak veste kaj?
To sploh ni pomembno.
Na avtobusu smo naredili neke vrste žur
in trajal je od zgodnjih jutranjih
do poznih popoldanskih ur.
Ko smo po ovinkastih cestah končno prispeli,
smo pred seboj samo ostrmeli.
Zagledali smo veliko plezalno steno,
malo oranžno, pa tudi zeleno.
Kos mo se vse udobno namestili,
smo že prvi vtis o sobah dobili,
ene so b´le mal´ b´l mičkane,
ene mal´ večje.
Oprostite, ampak tako se pri nas reče.
Enkrat smo plezali, uporabljali lok
in verjemite, šlo je hitreje kot lahko rečeš pok.
Vsi skupaj smo se res lepo imeli
in verjamemo, da bomo domov srečno prispeli.
