Na naši šoli smo v četrtek, 12. decembra 2013, predstavili svoja razmišljanja, ugotovitve, spoznanja, poglede, ki jih imamo o razmerah v naši družbi. Učenci od 1. do 9. razreda se strinjajo, da razmere v naši družbi niso najbolj optimistične in da je potrebno nekaj narediti, da se to spremeni.
Prva triada je izpostavila problem preobremenjenosti staršev, ki nimajo časa zanje in zasedenost vrstnikov, ki raje svoj prosti čas porabijo za sedenje pred računalnikom in televizijo kot da bi se igrali in družili s prijatelji.
Četrti razred je zapel pesmico »Bog ne daj, da bi crknil(a)…« katera od elektronskih naprav, ker si danes življenja brez njih ne moremo predstavljati.
Učenci 5. razreda so posneli video oglas z geslom: »Bodi dober, bodi kul pa imel boš sreče ful«.
Šesti razred je uprizoril proteste proti vladajoči eliti, brezposelnosti in novim davkom ter tako opozoril na aktualne probleme v naši državi.
Sedmi razred je razmišljal, katere tri besede in misli jim padejo na pamet ob omembi »Razmere v družbi«. Najpogosteje je bilo slišati besede kot so: »kriza, protesti, druženje, prijatelji, zabava, invalidi, prek interneta…«
Osmi razred je predlagal, kaj bi storili, če bi bili predsednik/ca vlade. Njihovi odgovori so:
– Znižali bi davke in višali bi plače.
– Vsem bi poizkusil zagotoviti službo. Obdavčil bi bogatejše in politikom znižal plače. Tistim, ki nimajo denarja, bi davke znižal.
– Najprej bi vsem politikom znižal plače na 1000 evrov. Potem bi vsa podjetja dokapitaliziral in jim odpisal dolgove. Ko bi industrija v Sloveniji spet normalno delovala, bi počasi zmanjševal davke in nato bi bilo vse ok.
– Vsi ljudje bi imeli enake plače, tisti politiki, ki imajo več denarja, bi imeli malo večje davke, vsi bi imeli enake pravice do dela, vsi bi imeli zavarovanja,..
Deveti razred je s pomočjo ankete med učenci naše šole izvedel, da je družba vse okrog nas. Več kot polovica učencev ne vidi boljše prihodnosti za našo državo. Lanski protesti se jim zdijo upravičeni. Trajajoča kriza se najbolj občuti v številu brezposelnih, nezadovoljstvu med ljudmi, da ni nadstandarnega življenja…
Sladjana Šućur Popović
