Otroci preživijo v vrtcu velik del dneva, zato jim v vrtcu zagotovimo 70% njihovih energetskih potreb. Vrsta in količine ponujene hrane je odvisna od starosti otrok.
Pri načrtovanju jedilnikov upoštevamo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2005), Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja (2008), izkušnje vzgojnega in kuharskega osebja ter seveda želje otrok.
Načela priprave hrane za otroke so:
• vsakodnevno uživanje svežega sadja in zelenjave,
• pogosto uživanje mleka in mlečnih izdelkov,
• bogata zastopanost vlaknin,
• malo soljena hrana,
• čim manj sladkorja,
• izbira načinov priprave hrane, ki ohranjajo vitamine in minerale,
• čim manj umetnih barvil, ojačevalcev okusa, arom in konzervansov
• postopno vključevanje EKO živil.
Otroci imajo ves čas bivanja v vrtcu na razpolago malosladkan čaj, redčen 100% sadni sok in vodo.
V vrtcu pripravljamo dietno prehrano na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga izda osebni pediater. Pri otrocih z dietno prehrano je potrebno stalno sodelovanje med vrtcem in starši.
Praznovanje rojstnega dne v vrtcu
Otroke učimo, da obilica hrane ni edini način praznovanja. Če pa vseeno brez hrane ne gre, priporočamo 100% sadne sokove in sadje.
Bolezni in higiena v vrtcu
V Priporočilih za ukrepanje v vrtcu ob nujnih stanjih in nenadno nastalih bolezenskih znakih, ki jih je 2012 izdal Inštitut za varovanje zdravja RS je navedeno, da je otrok sposoben za vključitev v vrtec, ko je od zadnjega bolezenskega znaka (bruhanje, driska) minilo najmanj 48 ur. Kdaj se bo otrok po preboleli bolezni vključil v vrtec, oceni pediater, ki otroka zdravi. Otrok mora biti dovolj zdrav, da je sposoben obremenitev, ki se pojavljajo v vrtcu in ne sme biti kužen za okolico. Prenehanje kužnosti je različno, odvisno od bolezni. O nalezljivih boleznih v skupinah obveščamo starše preko obvestil na oglasnih deskah igralnic.
Kultura prehranjevanja
Učence spodbujamo k primerni kulturi prehranjevanja; ko otroci jedo, jih spodbujamo k oblikovanju prijetnega, umirjenega vzdušja, da jedo počasi, sede, v miru, da hrano dobro prežvečijo in uporabljajo vljudnostne besede. Kulturno prehranjevanje, samostojnost, razvijanje higienskih navadah in skrb za zdravje je del vsakdanjika vseh nas in otrok.
(Skupno 63 obiskov, 1 današnjih obiskov)