Učenci 6. in 7. razreda preživljamo zimsko šolo v naravi v domu CŠOD na Vojskem. Iz doma bomo vsakodnevno objavljali utrinke in dogodivščine. Spremljate jih lahko tukaj, fotoutrinke pa najdete v galeriji.
PRVI DAN
V zgodnjih jutranjih urah smo se izpred Osnovne šole Antona Globočnika odpravili na avtobus in kljub dolgi in ovinkasti poti srečno prispeli na cilj – Vojsko. V domu so nas pričakli učitelji CŠOD-ja, ki so nam razkazali dom, predstavili hišna pravila in nas razporedili po sobah. Do kosila smo postiljali postelje, pospravljali oblačila v omare in odšli na krajši pohod po Vojskem. V popoldanskem času smo se podali na snežne strmine in se preizkusili v znanju smučanja. Nekatirem gre že dobro, drugi pa jim vztrajno sledimo.
Telefone smo dobili ob 19. uri in se javili domov. Ob tem smo ugotovili, da je signal tu slab. Sledile so zabavne štafetne igre in tekmovanje med šestim in sedmim razredom. Oba razreda sta se odlično izkazala.
Zdaj pa je čas za v posteljo. Oglasimo se zopet jutri, lahko noč.
Barbara, Anamarija, Maja
DRUGI DAN
Danes zjutraj smo vstali ob 7. uri in se pripravili na jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo odšli na smučišče, kjer smo usvajali smučarske veščine do kosila. Po popoldanskem počitku smo se podali na pohod do Brdarjevega slapa. Prehodili smo dolgih in napornih 10 km. Po prihodu v dom nas je pričakala topel čaj in slastna “pašta”. Ko smo se najedli in pogreli, so nam učitelji CŠOD-ja pripravili razburljiv in zanimiv kviz. Sledilo je še fotografiranje po sobah v pižamah in zaslužen počitek.
Tjaša D.
TRETJI DAN
Zjutraj smo se zbudili in odšli k jutranji telovadbi. Najprej se nam je zdelo dolgočasno, potem pa smo ugotovili, da se je splačalo. Po okusnem zajtrku smo se oblekli v smučarsko perilo. Prišli smo do smučišča, si na noge smo nadeli smučke in odšli smučat. Nekaj se jih je opogumilo in so prvič odšli na vlečnico. Bilo je mraz in je snežilo ter zelo pihalo. Vsi smo bili veseli, ko nas je učiteljica poklicala na malico, kjer smo se pogreli ob toplem čaju. Odšli smo še malo smučat. Čas je hitro mineval in napočil je čas kosila. Kosilo je bilo zelo okusno. Po kosilu smo si privoščili počitek, po njem smo se zbrali na sestanku. Fantje so z učiteljicama odšli trenirat tek na smučeh. Nekaterim je bil všeč, drugi pa se ga niso preveč razveselili. Dekleta so vadila streljanje z lokom, pomagala jim je učiteljica Meta. Ob petih smo spet imeli počitek. Dobra večerja nam je dala novih moči, po njej smo se imeli še posebno lepo. Skrbeli smo za živali, ki jih imajo v domu. Pred spanjem smo se zbrali v večnamenski dvorani in uživali v smešnih igrah. Vsi zaspani smo zlezli v postelje.
Lep pozdrav in kmalu se spet vidimo!
Matevž, Tomaž
ČETRTI DAN
Tako kot vsako jutro smo dan začeli z jutranjo gimnastiko. Pričakalo nas je zelo mrzlo jutro, zato smo se za smučanje toplo oblekli. Imeli smo srečo, da nas je že ob 11. uri čakala topla malica. Za začetnike je bil danes poseben dan, saj so se skoraj vsi odpovedali »štamfati« in se peljali z vlečnico.
Po obilnem kosilo so nam učiteljice končno dovolile obisk trgovine. Nakupili smo nove zaloge sladkih in slanih dobrot, ki smo jih razdelili med sošolce in ostale.
Popoldan smo se razdelili v dve skupini. Fantje so se preizkusili v lokostrelstvu in naučili nekaj novega o pripravi smuči, dekleta pa smo odšla na tek na smučeh.
Po večerji je sledil družabni večer na katerem so učenci iz vsake sobe pripravili zabavno točko. Večer se je zaključil s plesom. Kako je bilo, si lahko ogledate v galeriji.
Barbara
NAŠ ZADNJI DAN V DOMU VOJSKO
Naš zadnji dan se je začel tako, da smo zgodaj vstali iz postelje, začeli pakirati in šli na zajtrk. Pričakala nas je mrzla in močna burja ter zelo nizke temperature. Vseeno smo odšli na smučke za eno uro in pol. Premraženi so prej omagali in odšli v kočo, kjer so se ogreli, vzdržljivejši pa so uživali v vetru, ki jim ni prišel do kosti. Pogreli smo se ob čaju in hiteli pospravljati kovčke in sobe. Okrepili smo se ob kosilu in se nato odpravili proti šoli Antona Globočnika, kjer so nas nestrpno čakali naši starši. Ko smo se srečali, je bilo zelo čustveno, saj smo vse zelo pogrešali.
TAKO SE JE NAŠA ŠOLA V NARAVI KONČALA …
Mitja, Kristjan, Tomaž
